Do koder je človeku segal pogled, skratka vse tja daleč do vznožja zahrbtnih afganistanskih gora, oko ni videlo prav nič drugega kot temno zeleno odejo neštetih makovih glav. Prisilili smo šoferja, da je ustavil ob cesti, da sem lahko kot triletni otrok z občudovanjem božal te čudovite rastline, vir svetovnega zla, vendar ni minilo niti pet minut, ko so se v daljavi že prikazale tri temne pojave s kalašnikovkami in naglo drsele proti nam. Čez trideset sekund nas pač ni bilo več tam.