Ta določa, da si mora država prizadevati za učinkovito udeležbo javnosti pri pripravi izvršilnih predpisov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje. To med drugim pomeni, da je država dolžna objaviti osnutek prostorskega akta in javnosti omogočiti, da da k njemu svoje pripombe. »Zgolj dejstvo, da gre za prostorsko ureditev državnega premoženja, za katero bodo črpana evropska sredstva, ni utemeljen razlog za izključitev javnosti,« so zapisali sodniki.