Prav ta izjema je po mnenju ustavnega sodišče nedopustna, saj bi vladi omogočila, da arbitrarno, mimo vseh strokovnih služb ter mimo strokovne in laične javnosti, odloča o posegih v kulturni spomenik državnega pomena. Sodniki so v obrazložitvi zapisali, da je aktivno sodelovanje javnosti v postopku priprave in sprejemanja prostorskih aktov uveljavljen standard že več kot 40 let ter da je izključitev javnosti v nasprotju z Aarhurško konvencijo. Ta določa, da si mora država prizadevati za učinkovito udeležbo javnosti pri pripravi izvršilnih predpisov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje.