Metelkovci so imeli srečo, saj so dobili podporo sociologov, ki so njihov projekt interpretirali kot subkulturo mladih, kot avtonomno cono mladinskega ustvarjanja. Različne mestne oblasti so resda kar nekajkrat izgubile živce in poslale buldožerje, vendar pa so vsakič naletele na odlično organizirane Metelkovce, ki so s svojimi telesi in kulturnimi akcijami preprečili rušitve.
Na koncu so oblasti s stisnjenimi zobmi sprejele projekt Metelkova kot bizarno obliko kulture mladih, ki jo kulturna in politična nomenklatura resda ne, jo pa tolerira.