Formalno so na čelu Evrope stali Francozi, pa njihovega prvenstva nikoli niso niti od daleč ogrožali. Francozi so bili zadovoljni, da imajo nemškega partnerja, ki je celo gospodarsko močnejši od njih (»nemški čudež«). Na parketu svetovne politike so imeli samo svoj gospodarski čudež, Francozi pa politiko.