Svojo dikcijo je za potrebe javne besede nekoliko omilil, saj sem ga prej slišal nekomu razlagati o tem, kako imajo za sabo »porazno zgodovino nedokončanih projektov, kjer stoji ena odprta rana zraven druge«.
Edini, ki mu niso ploskali, so bili mladi Koželjevi študenti arhitekture, ki so prišli podpret svojega mentorja. V fotokopirani izjavi, ki so jo delili naokrog, so med drugim zapisali, da gre pri protestnikih za »želje po stagnaciji iz strahu pred novim«, načrti pa niso »maličenje starega, temveč znanilci življenja«.