V času Hitlerjevega vzpona je bila Nemčija še kako enotna, v njej ni bilo bratomornih spopadov, partizanstva in kolaborantstva. Kljub strahotnim travmam, porazom na frontah in grozljivim bombardiranjem so se prebivalstva v Nemčiji lotevali le pasivnost, obup in resignacija - ni pa se porodila nikakršna "kontraideologija" . Tudi delitev povojne Nemčije ni prinesla skoraj nobenih političnih antagonizmov, vsaj ne med širšo populacijo na Vzhodu, ki se je v letih Ulbrichtove DDR zelo kmalu otresla ideološke vere v socializem.