Ampak zdaj je že očitno, da me današnje pisanje ne veseli kaj dosti in da bi moral napisati nekaj čisto drugega. Odkar sem prebral, da je umrl, se mi vsake toliko mota po glavi, in dokler tega ne povem, ne bo bolje. Z njim me je pravzaprav povezoval samo neki bežni dogodek in pa tisto gimnazijsko navdušenje, ko sem kot eksistencialist v ustanavljanju padel na prvi stavek njegovega romana Nekdo: »Zdaj sem mrtev.«