In še nekaj podobnih, da smo se do solz nasmejali, tako je bilo za zjokat. Gospa je dala vedeti, da se ni sama ponudila, ampak jo je povabil na ples, »zatorej le hitro roko mi podaj, glej, sonce zahaja, jenjuje že raj«. Vse skupaj je bilo tako mehko in toplo, da so prihajale človeku na misel same take primere, ki niso za v spodobni časopis.