Že nekaj časa smo priče nerazumljivemu protislovju: bolniki z rakom životarijo v dve stoletji stari in razpadajoči stavbi, zraven pa se diči prazna nova stavba onkološkega inštituta, ki čaka še na poslednji žegen, da vanjo preselijo težko bolne paciente.
Po grožnji rakovih bolnikov s protestnim shodom pred parlamentom, se zdi, da se bo agonija v kratkem končala. Toda, zakaj šele sedaj?