Po večletnem šolanju in z več kot 200 milijoni vohalnimi receptorji (človek jih ima komaj pet milijonov) so v veliko pomoč pri zbiranju vzorcev in odkrivanju ogroženih vrst na območjih, kjer ni zanesljivih podatkov o tem, ali tam sploh še živijo.
Takšen pristop je že razširjen pri raziskovanju na kopnem: prvi konkretni dokaz, da v ameriški zvezni državi Washington še vedno živijo grizliji, je bil vzorec iztrebkov, ki ga je leta 1997 našel pes. Sam Wasser z washingtonske univerze v Seattlu je na zamisel, da bi pse usposobili za pomoč pri iskanju divjih živali, prišel, ko so v tej zvezni državi prepovedali lov s psi.