Odziv mnogih članic Unije na preplet teh zunanjih in notranjih težav se kaže v novi veljavi nacionalne države in valu zahtev po protekcionizmu kot varstvu pred globalizacijo, pa tudi pred evropsko konkurenco. O Uniji ima dobro mnenje še vedno polovica Eujevcev, vendar ni dvoma, da se je odnos do nje poslabšal. Včasih je bila samoumevna proevropska retorika, zdaj se kar naprej govori o nacionalnih interesih, slabostih prenaglega širjenja, oblastiželjnem Bruslju; celo evro ni več monetarno božanstvo.