Obljublja torej socialistični raj na kontinentu, ni ga pa sposoben uresničiti v svoji lastni državi. Naprej, Bush se pri širjenju demokracije, predvsem na Bližnjem vzhodu, opira in zanaša na pomoč diktatorskih režimov, Chavez pa pri gradnji svojega antiimperialističnega imperija sodeluje s takšnimi bizarnimi voditelji, kot sta beloruski predsednik Lukašenko in iranski kolega Ahmadinedžad. In tu ne gre za nikakršen spopad ideologij, kot pravi Chavez, ampak za masovno shizofrenijo na najvišji svetovni ravni.