Razmeroma preprosta, čeprav multi cache naloga (za ta zaklad) nas je kmalu pognala navkreber; od zaklada smo bili oddaljeni dva kilometra, zatorej smo sklenili, da do tja odidemo peš. Na poti iz vasice proti zakladu je kmalu zmanjkalo sprva asfaltirane, nato pa še kakršne koli druge človeške poti, pobočje pred nami se je dvigalo v hrib, vodja odprave pa je ukazal samo: »Gremo naprej.« Vzpon je trajal in trajal, s potu (ki so skladno s "prelaženimi" metri hriba dvigale temperaturo) na obrazu smo se kmalu dvignili nekaj sto metrov nad vasico in cerkev in ju nato opazovali s počivališča, tako kot vso širno dolino pod sabo.