To pomeni, da je bil prej vsak dan dosegljiv nevropsihiater ‐ torej stroka, ki je zdaj ni več, zato je pacient z epilepsijo, logično, prešel v pristojnost nevrologije. Ta ponuja svoj tehnološki pristop, diagnostiko in zdravilo, manj pa razume psihosocialno dimenzijo, čeprav je ta pri epilepsiji izjemno pomembna.
S stališča uporabnika so se poslabšale; včasih je deloval »dispanzer« za epilepsijo odraslih v Ljubljani, ambulanta z EEG-jem, ki je lahko opravila celovit pregled in odvzela kri, sodelovali sta psihologinja in socialna delavka.