Toliko jih je torej nesvobodnih, privezanih na državo. Na vzdrževani točki revščine se ljudje ne sprašujejo več, kaj je treba narediti, da bi bilo boljše, ampak so zadovoljni, da ni slabše ‐ 90 % jih ne pričakuje, da bi se kaj spremenilo. In glej, sreča v nesreči!