Zakrila se je v najbolj arhaično gledališko obliko, mimesis, oponašanje. Pri politični satiri ne gre za to, kdo si upa in kdo ne, komu si naklonjen in komu ne, ampak izvira iz istega pogona, ki je gnal Aristofana, Moliera, Goldonija in pri nas, in, bog pomagaj!,. Izpovedni kredo je zelo preprost in poglobljen ‐ ne jebemo avtoritete zaradi avtoritete.