Tako država Slovenija ob sprejemu ZDEN ni imela nobenega premoženja za denacionalizacijo in za vrnitev razlaščencem oziroma njihovim dedičem.
Kljub temu je Demosova oblast v ZDEN zapisala, da se odvzeto premoženje vrne upravičencem, »vrniti« pa ga morajo tiste pravne osebe, ki to premoženje imajo, četudi so ga pridobile in uporabljale na zakonit način kot pravi lastniki že več kot pol stoletja. Takšna določba je nesmiselna, saj vrnitev premoženja pravno ni bila več možna, ker je že bilo v pravnem prometu in pridobljeno na zakonit način; pa tudi zakoni, ki so bili podlaga za podržavljanje, niso bili razveljavljeni ali odpravljeni.