Še največ pa pove o tem, da je prišlo do rokohitrske odločitve v zvezi s sumom kršitev človekovih pravic. Še več, tudi v popravljenem sporočilu za javnost je ostala še ena nepopravljena napaka v navajanju zakonov. Namesto v Zakonu o »varnosti« cestnega prometa je generalna državna tožilka podlago za ravnanje policije našla v Zakonu o »varstvu« cestnega prometa, ki prav tako ne obstaja.