Nekje sem namreč naletel na simpatično zgodbico o »našem« bivšem cesarju (menim, da v naši zavesti vse bolj pridobiva nekako tak odpuščajoče porogljiv status kot poznejši kralj), ki naj bi ga bila med vožnjo v kočiji, ko je službeno potoval z v, v vasi Naklo pri Kranju nenadoma pograbila strahotna lakota. Svojim lakajem je velel ustaviti pred znano furmansko gostilno ter povprašal krčmarja, s čim bi si lahko napolnil cesarski vamp. Ah, le navadne hišne klobase imamo in nič drugega, mu je ta odvrnil, in ker je bila glad že nevzdržno pekoča, je kronana glava privolila tudi v to.