Prepričan sem, da bo vsakomur pravi vzrok mojih jutranjih žej povsem jasen že po naslednjem drobnem namigu. Torej, ko se kobacam v kopalnico in me v glavi žge neizmerno pohlepna želja po onih prvih debelih in dolgih požirkih mrzle vode, si v neučakanosti vedno tiho brundam neko staro gostilniško pesem, ki me je je med mnogimi podobnimi naučil neki sošolec iz osnovne šole, birtov sin. Gre pa takole: Dekle je po vodo šlo, v vodo se je usedlo, pička, pička, vodo, saj si snoč' klobaso jedla.