Pričakovati je bilo, da predsednik potrpežljivih italijanskih volivcev ne bo poslal nazaj na volišča (to je že 61. vlada po letu 1945), temveč da bo skušal sestaviti kabinet, na čelu katerega bi bil nekdo, sprejemljiv za večino parlamenta, ali pa da bo morda le prevetril Prodijevo administracijo. Predstavniki glavnih strank v odhajajoči koaliciji so nemudoma izjavili, da so pripravljeni vnovič podpreti Prodija.
Prodi je na glasovanju v senatu sicer dobil večino, saj je zbral 158 glasov, 136 jih je bilo proti njemu, 24 pa vzdržanih.