Ecri govori o manjšinskih narodih nekdanje Jugoslavije in državi priporoča, naj jim zagotovijo »možnosti za spodbujanje identitete, zlasti prek kulture, izobraževanja in javnih občil«. Ecri omenja tudi nemško govoreče prebivalce, ki jim še ni uspelo vzpostaviti dialoga z oblastmi, pa tudi židovsko manjšino, ki je bila tarča nekaterih izpadov antisemitizma. Ecri je še posebno pozornost namenil prosilcem za azil.