Staro je Sloveniji prijazno namigovalo, kaj je prav in kaj ni, novo pa ji žuga. Nekdanje je bilo spisano v birokratski latovščini, v novem pa je najti tudi ostrejše besede o ponavljanju priporočil, o močnem spodbujanju in o potrebi po takojšnjih, učinkovitih rešitvah. Slovenija se je tudi v očeh evropskih ustanov znašla med državami, kjer si politika vprašanje človekovih pravic in nestrpnosti včasih razlaga na nenavaden, neevropski način.