Že sama Marilyn je bila namreč sfabricirana. Ne le da njeno ime ni bilo njeno, ampak tudi njeni lasje niso bili njeni. Še več, tudi njena naivnost, njena nedolžnost je bila le fabrikacija: morala je izgledati naivno, nedolžno in otročje, da njena seksualnost ‐ v zapetih, konzervativnih, puritanskih, antiseksualnih petdesetih! ‐ ne bi bila preveč nevarna in blasfemična.