Iraška vojska je nad nas poslala svoje sile in borili smo se uspešno od jutra do noči, a ker so bili organizirana vojska, smo vedeli, da bodo vsak dan pripeljali nove enote, zato smo se morali umakniti na višje položaje, kjer nas niso mogli doseči s tanki. Bili smo skoraj brez vode, hrane, nosili ranjence, in da bi dvignil moralo med svojimi ljudmi, sem jim začel razlagati o Titovih partizanih, kako so bili pogumni in se borili do konca. Vojaki so me potem velikokrat spraševali: 'Smo tako pogumni kot Titovi partizani?'«