Javno-zasebno partnerstvo je očitno ena izmed ključnih točk želenih vladnih sprememb zdravstvenega sistema, novo Janševo čudežno zdravilo liberalizacije in privatizacije socialne države. Toda reformni pristop ministra kljub diametralno nasprotnim stališčem vse bolj spominja na propadlo Kebrovo zdravstveno reformo iz leta 2003. Zgrešen je analitičen pristop, pomanjkljiva je sistemska ureditev, problematični sta zaletavost in razglašenost celotnega menedžementa zdravstvenih sprememb.