Tu se ministrstvo sklicuje na raziskavo, v primeru GZS pa se ni oziralo na priporočila analize stanja v zborničnih sistemih. In če vemo, da so člani OZS predvsem manjši gospodarski subjekti, večinoma s.p.-ji, in če vemo, da tudi ostalih šestnajst zbornic na čelu s tretjo večjo zbornico, Kmetijsko-gozdarsko zbornico, ohranja obvezno članstvo, potem je možno ugotoviti le eno. Da so bile torej spremembe zborničnega sistema prek novega krovnega zakona o gospodarskih zbornicah izvedene z enim samim namenom, za potrebe rušenja GZS.