V tem kontekstu je tako objavil nekaj notic v hrvaškem jeziku, zaradi česar so ga sodno preganjali, saj je imel dovoljenje samo za izhajanje v slovenskem jeziku. Tu je naredil zanimiv manever: v prvem ugovoru je izpostavil, da je tudi katoliška »« objavila kak članek v latinščini in Bleiweisove »Novice« v hrvaščini, pa ju ni noben preganjal, v drugem pa je trdil, da se ne da dokazati, kje se neha slovenski in začne hrvaški jezik, da prehajata eden v drugega, saj se slovenski in hrvaški kmetje med seboj odlično razumejo brez tolmača. In s tem ugovorom je prepričal sodišče.