Obrambni mehanizem "samodistancirajočega" govora o sebi v tretji osebi (»slovenski zunanji minister«) učinkuje sumljivo že po sebi, freudovski Verneinung tistega »preprosto ni mogoče, da bi slovenski zunanji minister onemogočil romunskemu zunanjemu ministru intervju z nekim novinarjem, ki ga slabo poznam«, pa sploh. Zakaj bi to bilo preprosto nemogoče? Le zato, ker preprosto je mogoče?