Vmes je dvajset let slovenske literature, delo Mohorjeve družbe in Bleiweisovih Novic. je ugotovil, da ni bilo mogoče pisati proze v slovenščini, dokler niso množični mediji, zlasti Bleiweisove Novice, razvili vsakdanjega, vendar knjižnega govora v slovenščini. ni zmogel pisati proze, kar se vidi iz njegovega pisma staršem, kjer ni obvladal slovenske sintakse in je pisal v dialektu. Njegovo pomanjkanje obvladovanja skladnje danes doživljamo kot estetsko kategorijo, saj ustreza razbiti latinski sintaksi v rimski poeziji, ki jo je bral kot srednješolec.