Julija je morala biti hkrati trubadurska muza iz ropotarnice literarne zgodovine in avtentična ljubezen Prešernova. Ta problem je rešil prek freudovske tajitve, ki poteka po formuli: »Že že, ampak ...« Res je, da je pisal v tradiciji trubadurske lirike, ampak njegova ljubezen ni bila zgolj poetiška fikcija, temveč tudi pravo čustvo.