Koseski je v Bleiweisovem zlatem času veljal za paradnega pesnika slovenske nacije in še v Pretresu slovenskih pesnikov takrat na začetku petdesetih let postavlja in Koseskega za dva tečaja, okoli katerih se razvija slovenska literatura: Koseski kot, ki leti k soncu in krepi narod in njegovo zavest, in kot labod: intimizem, lirika in ljubezenska poezija. Za Trdino sta in Koseski enakovredna in vsak skrbi za del narodovih potreb. , in pa ustoličijo na podlagi estetskega merila.