Ker imajo cerkvene institucije običajno nižje transakcijske stroške, ohranjajo kolektivni značaj korporativne lastnine in ne dovoljujejo privatizacije zasebnih koristi, so pri opravljanju storitev racionalnejše kot njihovi običajni tržni konkurenti. Javno financiranje, od subvencij do davčnih olajšav, je torej lahko povsem racionalna javna ekonomska odločitev.
Levičarji nimajo prav, ko nasprotujejo javnemu financiranju cerkva, in podobno velja tudi za liberalistične nasvete, da naj verski trg sam financira cerkvene dejavnosti.