Nič drugače ni z deležem javne porabe v BDP; ta je bil v letu 2005 v evroobmočju 45,1-odstoten, v skandinavskih deželah pa kar 59,2-odstoten na Švedskem, 58,8-odstoten na Norveškem, 57-odstoten na Danskem in 52,9-odstoten na Finskem. Ali je to dobro ali slabo, je mogoče reči šele, ko ugotovimo, kaj so bile dobrine ali »dobrine«, za katere je bil porabljen denar iz prisilnega varčevanja oziroma davkov. A še takrat gre za vrednostne sodbe o tem, kaj naj bo javna in kaj tržna dobrina, oziroma za odločanje o »maslu ali topovih«.