A Jugoslovani so ateisti in njihovi poskusi re-kreacije preteklost niso tako ambiciozni, kot se složnim bratom zdi, saj so pogosto omejeni na tisto, kar pove samo ime ‐ na rekreacijo, nekaj, kar se počne v prostem času, za hobi, namesto zbiranja starih razglednic in izdelovanja družinskega drevesa.
Toda poskusi recikliranja preteklosti, pa čeprav so politično naivni in etično vprašljivi, so vendarle estetsko upravičeni. Tako kot Frankenstein išče poetično » biti« po vaškem pokopališču z mesarsko sekačo v eni in žago v drugi roki, tako tudi Jugoslovani vztrajno kopljejo po ruševinah svoje domovine, in to goloroki.