Celo Titovemu vnuku srce ni dalo, da v Beogradu ne bi odprl restavracije, kjer ponuja divjačinske specialitete (»Veste, ded je rad hodil na lov ...«). Tam lahko naročite paprikaš iz merjaščevega mesa, in medtem ko čakate, uživate ob pogledu na najverjetneje edini doprsni kip, ki ga Srbi še niso odbili in pretopili v kakega svojega svetnika ali generala.
Prav zato, ker Jugoslovani prihajajo iz države, ki je ni več, se najraje zbirajo na krajih, ki jih prav tako ni več.