Tako pravijo tisti, ki so jim vlaki pred nosom ušli in zdaj sedijo v postajnem bifeju in ne vedo, kaj bi. Za druge, podjetnejše, ki so se pravočasno zrinili v ekspresne kompozicije svojih nacionalnih zgodovin, je jugonostalgija nekaj popolnoma drugega ‐ je neprijeten spomin na življenje, kakršnega so živeli nekoč, ki so se mu odrekli in ki se ga še vedno sramujejo. Za tretje, ki mislijo, da so pametnejši od tistih prvih in boljši od onih drugih, je jugonostalgija skupek manifestacij kulture, ki je preživela družbo, v kateri je nastala.