Potem nismo dobivali primernih plač, ker smo odplačevali domače in tuje kredite, a smo bili vseeno optimisti, ker smo mislili, da bo to naša tovarna in bomo v njej dostojno dočakali upokojitev in zaposlili mladino. Ne glede na začetne težave in redčenje pese na polju smo delali z veseljem, je razlagal o obdobju vse tja do leta 1989, ko je cukrarna začela dihati s polnimi pljuči, ker so bili dolgovi, ki so nastali pri gradnji, poravnani.
Obmejni sladkorni kompleks je v za tovarno dokaj kratki življenjski dobi bliskovito prešel skozi faze razvoja: od udarniškega dela v socializmu do, kot pravijo sami zaposleni, turbokapitalizma.