Glede na to logiko mnoge druge države prihodkov iz premoženja ne obdavčijo. Razmišljajo logično: več ko je sredstev, več lahko cerkev naredi dobrega za ljudi, in to v glavnem ceneje, ker je v okviru cerkve veliko prostovoljnega dela vernikov in duhovnikov. Zaradi tega so države pripravljene cerkvi nuditi veliko dodatnih sredstev v obliki subvencij, davka, versko-kulturnega prispevka in pokritja plač veroučiteljev in drugih verskih delavcev v državnih ustanovah.