Cerkev ni nikoli prebogata, če jasno pokaže, čemu to »bogastvo« nameni, če ljudje čutijo in spoznajo, da je to njihovo »bogastvo«, v službi skupnega dobrega. Duhovnik bi bil bogat takrat, ko bi si polnil svoje žepe ali če bi denar dajal sorodnikom. Če si cerkev prizadeva za uresničitev svojega poslanstva, to ne pomeni bogate cerkve, ampak bogato ljudstvo.