Druga kriza je prišla leta 1999, ob 10-letnici obstoja Ljubljanske borze, ko je Banka Slovenije ‐ takrat jo je vodil guverner ‐ z omejitvami, povezanimi z investiranjem nerezidentov, poskrbela, da so prevladujoča gibanja na mednarodnih trgih bolj ali manj obšla slovenski trg. Posledice sicer niso bile tako drastične kot v primeru Dadasa, ker so bile delnice že sicer dokaj poceni, večji problem je bil v tem, da zaradi centralnobančnih regulativ indeks ni nič zrasel. Borza si je opomogla šele po 1. juliju 2001, ko so bile odpravljene vse omejitve za borzno trgovanje tujih investitorjev.