Tudi če sta samo zadnji dve povedi resnica, bi se utegnilo kmalu zgoditi, da bi iraški Kurdistan v preostale dele države izvažal predvsem to, česar imajo tam trenutno že dovolj: reke krvi.
Druga faza procesa rekurdizacije Kirkuka, ki gre v bistvu z roko v roki s prvo, temelji na množični vrnitvi Kurdov na domove, kar pa že od samega začetka, od leta 2003 oziroma 2004, pomeni več težav kot rešitev. Pri tem je treba upoštevati predvsem dve ključni stvari.