»Ker mi gre v življenju zelo na živce, če mi kdo trdi, da kaj ni mogoče, in ker se mi je zdela knjiga čudovita, sem sklenil napisati splošni priročnik za prevajalce Jamesa Joycea.«
To pomeni, da je razvil par lingvističnih enačb (»Oh, pa saj v njih ni nič drugega kot plusi in minusi in oklepaji!« mi skromno razloži). Naj navedem eno samo in z njo ponazorim, zakaj se spet ne bi spuščali v detajle: »Vedno, ko se pri transpoziciji ne da najti soskladja med morfološkim in fonetičnim pomenom, se doda kompenzacijska matrica.«