V bistvu gre za to, da teoretično najmanjši možni časovni interval transformiramo v matematični sistem z namenom, da bi lahko prek same strukture zreducirali vse sisteme, ki so, dokler ne bi prišli do nekega najosnovnejšega možnega sistema ter na podlagi njegovega obnašanja dobili nekoliko jasnejšo podobo nastanka vesolja.«
Projekt je začel pisati lani februarja in mu na teden posveča recimo po tri ure konkretnega računanja, razmišlja pa o teh vprašanjih itak ves čas ‐ včasih tako intenzivno, da se ne zaveda, kam ga vmes nosijo noge. Povsem prostodušno prizna, da ima pri pisanju znatne težave in da je ta trenutek »nekoliko izgubljen«.