Dokončno ga je odbila neandertalska omejenost in strokovna nepodkovanost številnih profesorjev, ki so okostenelo žlobudrali s predpotopnih prosojnic in jih je zares zanimalo samo pikolovsko izteravanje skrajno arbitrarnih pravil, ki niso imela zares nobene veze z ničemer, še najmanj pa z znanjem in osebno rastjo. Zadnji spomin, ki ga ima na fakulteto, je ta, da je neko sošolko med predavanjem zgrožen vprašal: »Ti, pa si predstavljaš, da je ta tip za tole dejansko plačan?« in ga je bitjece samo nestrpno utišalo: »Pššššt, PIŠEM!« Takrat je vstal, odkorakal iz dvorane in se nikoli več vrnil.