Na igrah bi preprosto morali označiti, za katero starost so primerne, prodajalci pa izdelkov, primernih le za odrasle, ne bi smeli prodajati otrokom, tako kot je praksa pri filmih. Merila za ocenjevanje primernosti so že postavljena in v nekaterih državah so omejitve že uzakonjene. A večino iger za otroke pokupijo starši ‐ torej bi bilo boljše, če bi odrasle podučili, da vse igre preprosto niso primerne za otroke.