Ne bi bila kaj prida partizanka, če bi takole svojeglavo trmoglavila. Sonce je ravno pokukalo čez hrib, tista mehka jutranja svetloba je obsijala Ratitovec, v hlevih je mukala živina, gospodarji so jo hiteli krmit ... popolna idila Slovenije. Zatopljena v svoje razbolele podplate in kičeraj pokrajine, sem ostala sama.