Vem, da se mi po nekaj urah hoje zgodi, da vključim avtopilota. Ta hip nastopi takrat, ko si začnem brundati partizansko pesem Jutri gremo v napad: »Veter potepuh, podaj nam roko, mesec lenuh, hitreje za nami, mi gremo, gremo, s puško na rami, v napad za svobodo, za kruh.« In tako ure in ure, kot slabo naložen mp3, vedno le prva kitica in refren, druge kitice se nikoli ne spomnim.