Vrsta novincev je bila daljša. Nasprotno od pričakovane partizanske nostalgije so bili to sami resni planinci, večinoma organizirani v planinska društva, ki jim je popolnoma vseeno, ali gredo po poteh partizanov ali Ötzija, le da lazijo po hribih. Ob pogledu na ves ta nori slovenski "hribolazni" narod me je ponovno prešinilo: »Pa kaj za počnem tukaj?«